Napisal/a black_angel, v nedelja, 08. apr. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Duša kriči od bolečin obžalovanja,
misli potujejo naprej in se v krogu zopet vračajo na začetek,
v glavi odmev monologa
in telo je ujeto v neskončno mrežo tesnobe.

V srcu ponavljajoče vprašanje-
-kaj ti je bilo, da se te je spet vzel?!
bila sem že visoko od tebe,
včeraj pa si me spet potegnil na dno.

Vpijem, kričim iz samega pekla, kamor me je zvlekla tvoja hinavska poteza,
in se samo še bolj utapljam.
Mislim, da izgubljam boj,in da spet postajam suženj...

Bodi prekleto tvoje srce, ki hoče pogubiti nedolžna srca,
in bodi prekleto tvoje ime- meni znano po ubijanju duš.
Morda te res vsaka duša, ki jo spraviš v pekel povzdigne nad vse,
toda, tudi lovec enkrat postane plen!

Mogoče imam še toliko moči, da ti na koncu rečem- prasec!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Deimos, v 13-04-2007 15:48, 1. žrtev Neverjetna izpoved (če je resnična, moje sožalje), polna čustev in...pa saj ne najdem pravih besed. Prevzeli so me občutki empatije, ko sem pesem prebral - neverjetno lp, Deimos   Objavil/a black_angel, v 14-04-2007 12:04, 2. žrtev hvala Deimos, sicer je izpoved resnična, ampak mi čas počasi celi rane. lepo, da si se ustavil ob moji pesmi! lp black_angel