Napisal/a Deimos, v ponedeljek, 09. apr. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Pod zvezdno svetlobo
čutim le tesnobo
in edini spomin, ki bolečino blaži,
pa globoko v duši tiho leži.
Srce pod prsmi v temi,
gori za ljubezen, ki je ni.
In kaplja krvi, ki po koži spolzi,
pade na srce, ki me tako neznosno boli.
Kakšno je življenje, ko te ne marajo ljubiti?
Se zato res splača ubiti?
V čem je sploh še smisel biti?
In ker odgovorov ne dobiš,
se smrti prepustiš,
ki zajame te kot hladen piš.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|