Napisal/a bask, v četrtek, 09. dec. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Večer, noč, prebujanje v jutro, rojstvo, začetek in hkrati konec, sončni žarek prebija meglo, ki zastira nov svet in ti razbistri zaspano, zasanjano oko.
Čez obzorje se požene hladen, blagodejen veter, ki ti razkuštra lase, zbistri misli in te popelje daleč, daleč nad pisana drevesa, daleč nad prve roje prečudovitih, s pesmijo obarvanih ptic, preko razigranih klopotcev, ki slavijo barvitost in sladkost vse bolj in bolj zaželjenih vinogradov, daleč v pisano rdeč, topel ter dehteč objem, objem JESENI.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|