| Napisal/a Deimos, v ponedeljek, 09. apr. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Kadar zaspim,
se v sanjah zbudim.
Najraje v sanjah živim,
saj tam, ob njej stojim.
Ne vidim njenega obraza,
le čutim jo ob sebi.
Zato ne čutim na srcu mraza,
ker vem, da me zapustila ne bi.
V realnosti jo skušam poiskati,
kljub temu, da obraza ne poznam.
Dokler je ne najdem, se ne mislim predati,
čeprav je iskanje boleče - to priznam.
Kar naenkrat, ona pred je menoj je stala
in mi močan udarec ljubezni zadala.
Prišla je kot topli veter pomladi,
v njenih očeh, pa so se bleščali ljubezni zakladi.
Zdaj, najraje v resničnosti živim,
saj tu, se zjutraj ob njej prebudim.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
! 
