Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v ponedeljek, 09. apr. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Veje so tesno objele stene,
veter še božaj dele lesene!
Listje pada v tvoje naročje,
igra popka brst nje je medene.
*
Nalahno pogled drgne pobočje,
mirno pasejo srne zelenje.

Tu in tam smrčki vlažno drsijo,
dlaka naježi si hrepenenje.
*
Zdi se, kot da utrinki še spijo,
če naravi zvok popolno zveni,
a vendarle življenje zbudijo,
*
v vonju ljubezni čas zvodeni.
Ti pesem visoko naznanjajo,
ko v srcu domači gaj zvoni.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)