Napisal/a Zal Kopp, v torek, 10. apr. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Oduvijek šaputanjem ulazim u dušu,
i pod okriljem srca ispijam nebo.
Šumski mirisan, otmjen i obnažen,
širinom ruku vežem tvoje poljupce
i ljubavnim snom uranjam u tebe.
Zato uz krošnje glasa pripijaš grudi,
i mekanih dodira pjevaš o cvijeću

Kao plavi vjetar na sve četiri strane,
sretna šapućeš dok ti ulazim u dušu.
Tebi, ženo, tihom biću svoga svemira,
donosim svu nježnost potocima zraka
i uzdišem s oblacima noćnih buđenja.
Vežem te poljupcima pod okrilje srca,
a bezbrojne zvijezde, štiteći moje riječi,
slobodno s tobom drhte na mjesečini.
Između krošnji glasa i pripijenih grudi,
usred svake kapi treperiš crvenilom,
i šapućeš sretna kad ti ulazim u dušu.
Zadovoljstvo je u tebi osjećati zrelost
i obnaženu otmjeno umatati u naručje.
Zavodljivo je ljubiti vrelinu tih usana,
i taj prsten od zore oko tvoga struka,
jer tečeš kroz prste na dohvat svjetla.
Kad je tvoj struk tanak prsten od zore,
osvajam krišom oblake potocima zraka
i zanosno živ u tvojim snenim očima,
otmjeno obnaženu pokrećem usnama.
Tada i zvijezde još uvijek štite riječi,
a njihov zlatni žar, neizrecivim sjajem
veže moje poljupce pod okriljem neba
i sretan, šaputanjem ulazim u tvoju dušu.
Tiho u tebi, ženo, biću moga vremena,
potocima zraka osvajam oblake požude
i neprestano bujam radošću plavetnila.
Osjećam zadovoljstvo u tvojoj  zrelosti,
zato i šapućem ulazeći u tvoju dušu.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (6)

Objavil/a aleya, v 02-06-2007 22:20, 1. ... Lipo!!! ;-)   Objavil/a ajda, v 03-06-2007 07:53, 2. Otmjeno obnaženi Između krošnji glasa i pripijenih grudi,   usred svake kapi treperiš crvenilom,   i šapućeš sretna kad ti ulazim u dušu.      Ja, Zal zna carati s svojimi prekrasnimi mislimi po globinah zenske duse in jo znova in znova osvojiti s precudovito poezijo, ki drhti pod njegovimi prsti in misel, srecna ta, tako obcudovana ...    in kaj drugega kot poklon tvoji poeziji, Zal    lp, ajda   Objavil/a Vedran Rutnik, v 05-09-2007 23:42, 3. "ukradeni" link evo i mene ovdje. "ukrao" sam vam link sa vaše stranice. malo me pati jezik ali snaći ću se... lijepi pozdrav   Objavil/a neptun, v 21-09-2008 18:07, 4. Otmjeno obnaženi Točno je Ajda da Zal zna   čarati s svojimi prekrasnimi   mislimi po globinah   ženske duše in verjemi –   s svojimi   besedami zna žensko zapeljati.   Najhuje je, da jo ravno   zaradi tega zna čustveno   izničiti. Na koncu ima ženska   občutek, da jo je oropal   ravno ljubezni… Zal nikdar ni   pisal s srcem, kajti on ne   razume te besedice.   Vse kar je napisal je plod   njegove domišljije…   V resnici z svojo poezijo   želi osvojiti žensko   ampak še raje njeno premoženje.   Za to išče vedno žensko,   ki bi ga lahko ob tem ko on   ustvarja pustila na miru,   da ustvarja svojo poezijo,  in ga ne obremenjuje s   vsakodnevnimi stvarmi,   kot je – kako preživeti   skozi ves mesec.   Ko mu začne ženska   kasneje težiti, ko ta   ugotovi njegov namen,   jo zamenja z neko drugo.   Oz. tako, ki v njem še   vedno vidi »Boga«.   Njegovi verzi v   kateri piše o ljubezni,   sploh ne obstaja, kajti   njegova ljubezen je   izmišljena. V resnici ne   ve kaj to je.   Oz misli da ve, ampak   na žalost je resnica   drugačna! Za njega je   ljubezen imetje,   in vse kaj je   potreboval je dobil je ob   »ljubljeni« ženski.   Predpogoj pa je seveda,   da je ta ženska   zaljubljena vanj, kajti   potem je pripravljena   zanj narediti vse,   samo da bi se dobro   počutil ob njej. Torej,   potrebuje tudi   požrtvovalno in   nenazadnje tudi   uspešno žensko.   Le tako lahko v brezskrbno   nadaljuje s pisanjem   svoje poezije. Kljub temu pa   Zal potrebuje vsakih   nekaj mesecev novo muzo,   kateri pa potem piše   enake verze v katerih   obljublja ljubezen za vedno.   Zanj je ljubezen tuja beseda.   Tudi beseda »za vedno »   ker ima to zanj   drugačnega pomena.   Kajti njega to ohranja kot   moškega, da lažje uresniči   svoje sanje.   Objavil/a tomm, v 23-09-2008 09:44, 5. Otmjeni obnaženi Vsi vemo in poznamo te napisane besede, a le eden jih zna ovekovečiti tako, da ženski svet vzdiha pod trepetom teh mravljinčastih izrekov, vzburjajoč grmičke med nogami, ki oddajajo pojačani utrip.Važno je v poeziji vzbuditi čustvo,le z njim se pesnik povzdigne nad ljudmi. Lahko je kritiku kaj pisat, najlepša dela so prvo ti popacali.   Objavil/a neptun, v 24-09-2008 22:54, 6. Otmjeno obnaženi Napisal si odgovor tako kot si ga začutil. Jaz pa sem svojega napisala na isti način. Vendar – jaz vem Resnico, ti jo poznaš tako kot ti je bila povedana. Oz tako kot si jo sam prebral iz pesmi. Vendar najlepše pesmi so bile vedno napisane take ki so bile resnične, in ne plod domišljije.