Napisal/a LORELLIA, v nedelja, 15. apr. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
zbrisala bi sonce iz tvojih podplatov
že davno, že davno kdaj prej.
a zrla sem v luč kot v privid tistih časov,
ne zmorem, ne znam več naprej.
slovo je in bitka postaja bojišče
prefinjenih sanj.
zato sem si snela oklepe
in nič ni zaman.
Sanje so se utopile...
a to ni dovolj za sile,
ki teptajo žrtvovanja
in ki se mi mečejo v objem.
gledam te,
postajaš steklo, ki se mi topi v dlaneh
in mi spolzi skoz žalostno življenje.
postajaš sito, ki ločuje
mojo majhno zmago od srca
postajaš tisto,
kar mori moj smeh in mojo belo
z dragulji posuto zavest.
oprosti.
veliko si mi dal.
in vendar ti tega ne smem dovoliti.
postal si le plamen v vrtincu želja
in moja pot vodi tja daleč
zato
le oprosti
a ni več srca
v tej igri,
otožni,
globoki.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|