| Napisal/a LORELLIA, v ponedeljek, 16. apr. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
počasi trka
celo na moja vrata
nova pesem tisočletja
ki se svetlika v tvojih očeh
in se nariše na tvojih ustnicah
kot edina pesem vesolja.
ne vem zakaj:
morda imam malo preveč veselja
in preveč samozavesti
za nekoga ki ne razume,
a tu, kjer je tvoja pesem
ni drugih stvari
in ni drugih ljudi
so samo moje velike radosti.
tu so neke velike smernice
življenja,
in tako je čutno biti tu...
se skriti v naročje smisla
in pokriti razočaranja s tančico tvojega nasmeha,
obiti stara znana pota
in iti malo bliže k bisernim sanjam;
lesketajočim v tvojih smereh...
tako je skrivnostno biti tu...
biti in pluti skoz tvoje razdalje,
povite v vataste oblake
ki sem jih položila na moje srce.
tako je velika moja sreča,
tako svetleča moja misel
tako preprosta moja predanost,
da lahko le vznevseno zavzdihnem,
zatem ostanem brez vseh besed....
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
