Napisal/a lofik7, v ponedeljek, 16. apr. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
S poscano nogo proti avtobusu,
hrknem in pljunem
v obliki črke Z,
na kovinski količek,
sram neskončne energije,
nasajen v pogledu nikogar.
Boli me,
sem ti gledal v oči,
v mlin breztežnosti,
nagrajen s kamni
nisem razumel načina,
lovim hidravlična vrata.
Topel stisk
med gosto nasajena trupla,
nagovor! cilj me odvrača.
Obrat, moram do vrat,
kot ptič se zaletim v okno,
previdno izstopajo prek mene.
Zvalim se v reko,
nekdo se mora obrniti proti toku,
zamahnem stopetindvajsetkrat
primaham v center
in že sedim,
priklopljen služim.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (6)
|
|