Napisal/a LORELLIA, v torek, 17. apr. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Trenutki so se razplamteli v podvojene sanje
kot tvoje biserno oko v valove morja,
obstala sem ob senci večnega razpotja;
naj obstojim, naj krenem dalje?

Malce je strašno in skrivnostno molčeče
in malce sem plašna v tej zibelki sonca,
kot čudna daljava zaziblje z obzorja
prastara davnina mi v strastno srce. 

Ne gre več drugače;

kot plamen ujet med oblake
sem odvrgla davnine.
kot angel pripet na korake
srce je
in VPIJE!

Ne gre več drugače;
preveč je preprosto...
in vržem se hitro,
brez zdrahe,
med divje valove...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 21-04-2007 07:58, 1. risk ko se se znajdemo na razpotju, ko se znajdemo na robu prepada, ko se znajdemo v situaciji, ko ne vemo , kateri korak bo pravi, je odlocitev tezka..mislim, da je najboljsa pot ali hipna odlocitev, kot si jo spletla v svoji pesmi..vrzem se hitro med divje valove...  mislim, da si ti opisovala odnos med dvema..da nisi imela energije za braniti se, napadati , a se odlociti in seveda divji valovi niso vedno poguba...so tudi plavanje k resitvi ..  lepo si napisala    lp, ajda    Objavil/a VILINČEK, v 21-04-2007 12:27, 2. risk In vržem se hitro, brez zdrahe, med divje valove...   -----------------------  Znova zelo dobra pesem Lorellia...diha in utripa, besede pleteš z občutkom. Všeč mi je tvoja poezija!    Pozdrav od Vilinčka!