Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Plujem v čudno naravnane vode, Saj to, kjer sem, ni morje… Udarjam ob skale in to je vrhunec zabave! Bližam deročim se vodam, A ne premaknem se niti za ped, Nekdo drži pri bregu mi zavest! Puščava tam naprej…veter divja brez prestanka…
Znajdem se pri oazi, A v njej je zver, ki trpi…ali pa se mi tako le zdi?! Več ničesar ne razumem, Ne dneva ne noči, Ne sonca, ki kaže svoje moči, Ne lune, ki pretkano skriva svoje luči… Nesmisel je še vztrajati v tej džungli, Polne skrbi in čudne ljubezni… Mislim…me ljubiš?!? Zatorej naj bo dan, Topel ko iskriv nož v roko mi dan… Naj ubijem žival, ki biva v tej sferi? Si naj odrežem samo kos te ljubezni?... Ne želim, da trpi, toda jaz živim in hočem živeti… Namreč, puščava ima svoje mane In si nevede tudi mene v naročje vzame?! Skočim v vodo poleg zveri, Ampak neka misel se mi zbistri; je življenje Deroča voda ali puščava, kjer sonce vsak dan žgoče pripeka? Sem jaz zver? Obstaja kaj, kar ni zver? Din din din din nan nan nan nan……
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
