Napisal/a daljna, v sreda, 18. apr. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Tresem se znotraj sebe.
Trese se spodnja čeljust.
V resnici se sploh ne tresem.
Trese se samo desni kazalec,
ne prenese pritiska svinčnika,
ne prenese nepotrebnega pritiska
svinčnika v mirovanju.

Tresem se v sebi.
Lomim misli,
lomim prelomljene misli,
lomim kar se zlomiti ne pusti.

Moji lomi so trzljaji prestrašenih ramen.

Želim govoriti,
želim povedati,
povedati brez govorjenja.
Želim ostati nenapisana,
želim trgati pesem za pesmijo,
želim iskanje.

Ne znam želeti.

Želim trgati vmesne tone svojega glasu,
trgati končiče svoje zavesti,
enega za drugim,
tkivo za tkivom,
življenje za življenjem,
pretrgati stik.
Raztrgati najmanjšo možnost za
prekomerno aktivnost spomina.
Prekiniti krog,
uspavati kri,
zamrzniti možgane.
Ustaviti bitje.

Vidim svojo laž.
Vsi lažemo.
Samo jaz jo vidim.
Ne vstanem več s tega mesta,
ne premaknem se več.
Nikoli več.

Nikoli je le še ena beseda. 
 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (6)

Objavil/a ajda, v 24-04-2007 16:29, 1. Brezizhodno štetje trzljajev Nikoli je le še ena beseda.     In spomnila sem se misli, nikoli ne reci nikoli...in nekako se mi je utrnila iztocnica za tvojo pesnitev. V vsaki izgovorjeni besedi, spleteni v kitici, bi lahko nasla razlog za razmisljanje in vem, da se bom k tej pesmi se vrnila..Veliko vsega si strnila v eni pesnitvi, morda si naredila predolg odmor za pisanje in ze sam naslov pove steti trzljaje...steti...in  si vzeti cas, kot sem napisala.     lep pozdrav,  ajda          Objavil/a VILINČEK, v 24-04-2007 21:08, 2. brezizhodno štetje trzljajev Trzljaji, tresljaji lomljenje, želje, trganje... Skupek vsega. Močna energična pesem, čeprav želiš nekako vse skupaj ustaviti. A ne gre, ker je utrip preveč močan.     Zelo dobro spisano!          Objavil/a daljna, v 25-04-2007 14:29, 3. Brezizhodno... Zadnje čase se vedno bolj ustavljam in ugotavljam, da še vedno nisem našla svojega lastnega pesniškega izraza in da mi pesem ne pomeni več tisto kar mi je mogoče prej - če mi je sploh kdaj kaj v resnici pomenila...  Do poezije (hm, no, pa tudi do marsičesa drugega...) sem vedno gojila nasprotujoča si čustva... Vedno hočem in hkrati nočem...   Hvala ajda, Vilinček.   Objavil/a Bor, v 26-04-2007 16:47, 4. ... pesem o razdvojenosti, "povedati brez govorjenja", "želim biti nenapisana" , "trgati pesmi"... ,  kot krč, imaš za veliko povedati, pa poezijo ne vidiš kot način, da se izpoveš,   meni je ta pesem zelo dober opis tvoje dileme, pisati ali ne pisati.  kar se tiče osebnega pesniškega izraza,   meni se zdi najboljši tisti, ki te nikamor ne sili, pišeš, ko se ti piše in ne pišeš, ko se ti ne.  LP   Objavil/a daljna, v 26-04-2007 19:06, 5. Brezizhodno... Živjo, Bor.   Ja, počasi sem že sita te presnete razdvojenosti, ki me vedno oddaljuje od bistva... Bistva česa? Ne vem... Samo vem, da sem daleč od tistega kar bi mogoče lahko povedala...  In ja: pisati ali ne pisati... Mislim, da bo še najbolje, če nekaj časa ne pišem, temveč se vrnem k samemu branju - za kar pa preprosto nimam časa...  Hvala, Bor, dobro si videl to mojo razdvojenost.   Objavil/a Tomi, v 27-04-2007 07:44, 6. brezizhodno štetje Ko se nad teboj spravi tvoj drugi jaz, se začne boj, koga poslušati, komu verjeti?Kje je vest tista silina radi katere živimo in jo nočemo iskati med vsemi drobnarijami, ki nam jih pred nas meče življenje. Najprej je treba odvršti misli, ki grenijo trenutke, kar ni lahko, a je vendarle silno potrebno napraviti mesto prostor za mir in ne dopustiti, da ti od nekod od zadaj na zadnja vrata možgan pride zlokobna zavajajoča misel, ki te hoče podjarmiti in uničiti silino lepote tvoje biti,miru in nežnosti, katero nosi tvoja duša.V tvoji pesmi je mnogim ta resnica znana in jih kot opisuješ vsakega na svoj način mori in jim ne da miru.Moč volje in trme edino nadvlada to notranjo golazen, plesen življenja.