Deset do desetih
utihnejo ure,
glasovi zamrejo,
ustavi se čas.

Deset do desetih
...

Kako zahtevati od dneva več
in ne izgubiti tisto malo?
Kako gre dajanje in jemanje skupaj,
če so razmerja...

Zaspiš v mojem naročju
in sanjaš sladkobe

Lepe oči se bleščijo v temi Nekakšen nemir ljudje čutijo v sebi Čudni pogledi v njega strmijo Dajejo vtise, da se ga bojijo

Osamljen oblak drsi čez rumenkasto nebo,
ustavi se tik nad obzorjem in se mi smehlja,
z zanimanjem bere misli tujca v ogle...

Ne bodi tako hudobna,
resnica goljufiva.
Zakaj toliko kostumov imaš,
zakaj toliko preoblek skrivaš,
zakaj ne končno pogledaš mi...

fakenšit usese trése,
fakenšit inropo ta,
skrnise padle soza vése,
mislem debó koncve ta.

Skoči!
In v prepad boš padel…
Poglej!
In v trenutku boš oslepel…
Pomisli!
In pajčevina bo ujela vse tvoje...

Sprehod med politike,
rezultat je smešen,
preveč  je kritike,
skoraj sem smešen.