ugašaš luči:
nadeneš jih ujete,
kristale si v oči.

malce bojeca
cistim sledi
danasnjega dne, skoraj
lizunsko pritlehna, a kaj
ko je svet le gledalisce
Beri dalje...

Kot dišeča češnja
se sprehajaš po mojem obrazu.
Ali tvoje ustnice čuvajo spomine? 

Vije z listjem se posuta pot,
hrib prerasel s krvavim borovničjem
mimo strašečih lijan vodi hod
smrt se roga z belim obličje...

Ko se ti že vse podira,
poti ne vidiš pred seboj,
nada ti v srcu umira,
nisi prpravljen več na boj.

zdaj sem privezan
zlomljenega telesa
sestradan
izčrpanega duha bolščim predse
razbarvanih zenic
bol&sca...

Tvoj pogled
je res globok.
Spravi me v
sramežljivost.

Prišel bo čas brezvetrne tišine
nesreč naj ne bi toliko bilo
obstal bo vsak v svojem slogu
le korak mu bo vkov...

Sair
oditit
za zmeraj zapustiti
iluzijo ljubezni
apanhor...

Vem, da je samo želja.
In druga - da bi prva molčala.
Ena proti drugi.
Večen boj v praznini.