Napisal/a VILINČEK, v sreda, 25. apr. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Zakaj več ne verjameš?  
Zakaj v sebi trpiš?
Za vsakim črnim oblakom,
odpira se svetlo nebo.

 Lahko v dlan me ujameš,
Lahko mi slediš!
Počasi korak za korakom
in brisala bova temo...

ki te v globinah duši,
ki ne da ti spati.
Ker vse preveč bolečine,
na tvojem srcu prebiva.

Kadar močno zaboli,
ne boj se jokati.
Solze nebeške so line.
Naj skozi njih se izliva,

vse kar k tlom te pribija,
vse kar vid ti megli.
S teboj zdaj v mislih potujem,
ujemi svoj košček miru.

V njih igra melodija,
ki te v soncu zlati.
In ko te z žarki posujem,
vedel boš, da le zate so tu!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)