Napisal/a lofik7, v ponedeljek, 30. apr. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Samokolnica polna lesa, gledam,
kamnita miza gosti veselje, uživam,
spet vikend razžira napetost, oživljam,
v meni budi se ljubezen, živim.
Vse se zdi tako daleč proč,
utopija urbanega plemena bledi,
kričim in izganjam zle duhove
daleč proč, iskreno k sebi si želim.
Peneča histerija oddaljuje se, pozabljam,
napeta je plastična operacija, ne rabim,
izgubljena duša navija za umetni raj, ne grem,
hvala lepa za ponarejene violine, zažigam.
Tu v miru spravljen s sabo,
ob meni vrelec poln kimla,
lahko prebavljiv iščem tvoj objem,
da najdem svet brez mej.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (8)
|
|