Napisal/a Shaolin, v sreda, 02. maj 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Vonj tvoje kože,
moj dotik,
bela pšenična moka.
Drsim po čudežu oblik.
Vonj kamilice v laseh je kot spomin.
Zastri me s svojimi lasmi
v neskončna jutra z roso odeta,
z blazinicami prstov se dotakni me
in dahni spet svoj - ljubim te!
Pomlad je zdaj in maj!
Kje je že zima...
Le vonj kamilice in moj spomin
spet vzdrami slastnost bolečin.
Ujeti v njih si zaželim dotika rok,
mehkih dlani...
Med zvezde čas v nebo hiti....
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|