Napisal/a Kvazimodo, v četrtek, 03. maj 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
S kriki pesem to pričnem
električne kitare,
v temnici gospodar
in suženj omame,
in če te premami
zvok verig in bolečine,
vedi, da pošiljam pesem
v tri krasne konkubine.
I.
Bla, bla, bla in ha, ha, ha!
Ho, ho, ho in hi, hi, hi!
Jaz sem jaz, ti nisi ti!
Ratata, batata, mama!
II.
Tukaj sem pod rimsko dva.
Hojlarija, vsakdo zna
smrdet po vazelinu,
kot solza v črnilu.
III.
Tu si ti, pod rimsko tri.
Rompompom kladivo.
Otrok groba, prhka tvar
inkarnirana v praznino.
***
Ta pesem mi nikoli ne bo všeč.
Ta pesem je odvšečna.
Ta pesem je psihodelično govno.
Ta pesem je sadomazohistični trip.
In ti zajec, ki padaš?
In ti zajklja, ki se plodiš z zanamci?
In ti golob na strehi,
in ti vrabec v roki?
In ti in ti in ti, in ta in tisti?
In ti Platon,
ko se iščem v reki pozabe,
med dolgimi rifi demonične harfe
Orfeju v brk in sebi v brado?
Ta pesem vam nikoli ne bo všeč.
V svoji gizdalinski očarljivosti
je dovršeno mlatenje prazne slame
in iskanje niča v praslutnji nečesa.
****
A E I O U
U O E I A
E I U A O
I A O U E
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (8)
|
|