Napisal/a *miško*, v petek, 10. dec. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(3 glasov) |
|
Na živce mi gre vse na tem svetu, ne vem, če bom izdelal v tem letu!
Možnosti res ne smem dat' cveku, ker se bom doma pol utapljal v »dreku«! A v šoli odločili so se drugače, na poti domov sem se podelal v hlače. Doma so mi čist' izprašili ritko, »lajf« so mi obesili na nitko. »Maj fjučr« izgleda izjemno črno, pohrustali me bodo kot pečeno srno. Za vse to so krive naše »prfokse«, zato sem po energijo se odpelu v bokse. Že sem ful »nabildan« vse kadi se od mene, »šice« bom za….., vse bojo zelene. Nobena se ni mogla s tal več pobrati, zato smo 'mel sestanek za zaprtimi vrati. Vse sem jih pretlačil, naredil čežano, potem pa me je minister poklical v Sežano. Tam mi je o zločinih začel lagati, meni pa se je že začelo spati. Roka se je kar sama izstrelila, on pa je zaklical: »O majka mila!« Medtem pa sem dobil sporočilo novo, zdi se mi, da b'lo je od šice za slovo. Strah mi je kar sam zlezel pod kožo, zato sem se ji odpravil kupit rožo. Celo pot sem upal le na sledeče: »Ne bo me čist' ubila, če bo malo sreče.« Verjetno mi bo sam' kakšno kost zdrobila, in mi še čeljust mal' zamaknila. Kupit sem si šel eno vel'ko macolo, da bi porušu kar celo šolo. Pred vrati me je slovarca že nestrpno čakala, in mi sporočilo napisala. »Ej budalo kaj si delal zadnje triletje, popravce boš delal celo poletje. Pa zelo pohiti, da te ne bom ubila, ker bom celo poletje zamudila!« Sedla je za mizo in pijačo popila, ki ji v trenutku mal' poguma je vlila. »To je življenje!«, si je mislila ona, tedaj pa je v njej bila že cela galona. Ko sem bil že izven njen'ga vidnega polja, sem pobegnil, to bila je moja volja. Takrat pa mi je mobitel spet zavibriral, uganite kdo je zopet name pikiral…
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (5)
|
|