| Napisal/a Shaolin, v sobota, 05. maj 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Skoz labirinte utrujenih možganov
podijo se ideje brez vsebin,
ko jim botruje moč ujetih maliganov
in v pljučih nikotinskih usedlin.
Neštetokrat, ne enkrat sem si rekla:
Hudič naj vzame kavo in z njo rum,
Neštetokrat me vest je pekla, pekla,
ko rekla sem si: zadnjič! Za pogum!
Za dan, za dva je včasih mi uspelo.
že zavolj njega, ki me rad ima.
Potem... spet nekaj kljuvat je začelo,
nalijem enega si, morda dva.
Saj ne bo vedel in če res me ljubi
bo razumel, da vse, kar sploh imam
je ta razvada, ki lahko jo tudi
vsak hip in kar takoj končam.
Končam? Mar res? In kdaj?
Suklja se dim v dan preklet, zavagan.
Še enga kratkega, ji zamomljam.
Potegnem strastno, nagnem in... omagam...
In dan tako se nadaljuje v dan...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
