Napisal/a Mojmir, v nedelja, 06. maj 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Je vzcvetela pomlad
tudi pri vas,
kjer čas teče drugače?
Je pri vas tudi že maj,
saj  za nas je  tvoj kraj
povsem  imaginaren
in dimenzijsko nestvaren.?

Razmišljati o tem -
a ima to še sploh smisel,
saj, ko se mi misel
pri tebi ustavlja,
se slika ponavlja,                      
kako nizaš fotone v ogrlico belo ?

Morda
pa tenis igrate s kometom
med letom čez galaksije
in glas tvoj umije
nebo nad našim planetom,
da vidiš jasneje
pse in njih vodnike med delom
in se neizmerno zabavaš
nad tem, kar te je včasih bolelo?

Če vidiš,
potem veš, da sta te
sinova prerasla
in že skoraj odrasla
brez tvoje ljubezni -
in v tvojih najdražjih
še vedno kljuje praznina    
kot eho spomina
na srečne dni s tabo.

Mislim,
da tam imaš kužka,
saj  kadar ga božaš
pri nas sonce posije
in skrije
kopreno boli v očeh
tudi tvojega psa,
ki ostal je doma....

Skoraj
bo leto našega  časa okoli,
odkar tu doli čakamo vsi
kdaj kdo od nas te obišče.
Takrat mu podari prgišče
svojega smeha,
da ga raztrosi kot mano
na rano duš vsem,
ki še mislimo nate.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (6)

Objavil/a black_angel, v 08-05-2007 17:35, 1. Leto po slovesu... Ful se me je dotaknila tvoja pesem, res dobro spisano! lp black_angel   Objavil/a Matej, v 09-05-2007 17:10, 2. Leto po slovesu... Mmm Mojmir... nekaj podobnega je napisal Brdavs, ko se me je njegova pesem močno dotaknila... sedaj pa še ti...    Nežno, krhko, rahločutno, čuteče, nostalgično, a hkrati močno.    Njena smrt je pustila res globoko, se mi zdi skoraj neozdravljivo rano na tvojem srcu...   Pesem je čudovita...    LP Matej!   Objavil/a ajda, v 10-05-2007 22:52, 3. Leto po slovesu... Mojmir, socustvujem s teboj...  vem-ves kako je ob dnevih ko ...    pozdrav, ajda    Objavil/a VILINČEK, v 12-05-2007 01:21, 4. leto po slovesu... Krasna pesem Mojmir!  Lep spomin si pustil nanjo.   Na tak način ohranjamo tiste, ki jih ni več. Melodija še vedno igra... Res me je prevzela ta tvoja pesem...preprosta a nosi v sebi nek čar...    Super              Objavil/a Doroteja, v 14-05-2007 20:53, 5. Leto po slovesu... Že več kot teden poskušam napisati komentar. Vsak večer spišem in vsak večer zbrišem.   Kar naprej berem tvojo pesem in vedno, ko pridem do konca, tečejo solze. Na svoj način razumem, očeta sem izgubila precej zgodaj in do zdaj se nisem uspela sprijaznit z njegovo smrtjo. Mama je našla novo srečo, njegovih stvari je doma vse manj, slike se iz vidnih mest pospravljajo v predale, jaz pa se sprašujem kje je zdaj. Nisva se poslovila - ali obstaja kraj, kjer se bova še srečala in.... Je tisto naprej zagotovo boljši kraj?   Objavil/a Mojmir, v 20-06-2007 03:19, 6. Leto po slovesu Hvala vsem za komentarje in in opravičujem se, da je preteklo toliko časa do odgovora. Pravzaprav, se ob smrti - slovesu nekako ne moreš sprijazniti z absolutnim ničem, temveč sebi v tolažbo naslikaš nekak imaginaren, nedimenzionalen, abstrakten svet, kjer nekaj je... Zakaj pa ne, če ti je potem lažje?!  In, Doroteja, zagotovo je tisti kraj lepši in srečnejši od tega tu . Še enkrat hvala vsem, ki se vas je pesem dotaknila. Pozdrav!