Napisal/a Uroš, v sobota, 11. dec. 04

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Uničen, odtujen
brez cilja tavam naokoli;
V smisel zatopljen,
obesm se na lepi drog.

Tam življenje se zvrti
mi pred očmi;
A tam si le ti,
sladka žalost od ljubezni.  

Po nekem času
vzamejo me smrti iz rok;
Počutm se odrasu in
iz mene močno sili jok.  

Noben me več ne sliši,
nihče me več ne čuti;
Kmalu bom spal v temni hiši,
kjer se le še strah sluti.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)