Napisal/a Uroš, v sobota, 11. dec. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Uničen, odtujen brez cilja tavam naokoli; V smisel zatopljen, obesm se na lepi drog.
Tam življenje se zvrti mi pred očmi; A tam si le ti, sladka žalost od ljubezni. Po nekem času vzamejo me smrti iz rok; Počutm se odrasu in iz mene močno sili jok. Noben me več ne sliši, nihče me več ne čuti; Kmalu bom spal v temni hiši, kjer se le še strah sluti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|