Napisal/a Kvazimodo, v sreda, 09. maj 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Tam še spim
v lebdenju dneva
ves skesan poljub strasti,
ki sameva do večera
potem pa vešče
v dlan lovi.
Tam ležim
v mehki travi
pokošeni za nazaj -
roka kosca ne ustavi,
v luno seka svoj vprašaj:
Mar je vredno?
Se izplača?
Tu pa tam,
nemara čez,
ko objem
nemir prinaša
bližati daljave zvezd?
Mar ni isto,
če negibno
zreš v vase
in strmiš
v luči,
ki jih ugaša
moč pozabe,
vetra piš.
Tam bedim vse do izbrisa.
Dober dan in lahko noč.
Vmes pa dolga prazna pisma,
s pripisom: kot nekoč.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|