Napisal/a enasm, v četrtek, 10. maj 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Moja usoda,
kurba prekleta.
Vsakemu,
ki malo prijaznosti ponudi se predaš.
Lačna in žejna,
se za kapljice in drobtine prodajaš.
Karte,
ki mi jih podajaš,
igro za igro izgubljam,
bitko za bitko.
In moje z brazgotinami posejano srce,
nove in nove rane dobiva
in kri,
ki se v reki časa strjuje,
nove in nove brazgotine oblikuje.
Srce izgublja obliko,
gmota rdečega mesa,
žil postaja,
se stara,
odpoveduje,
nagaja...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|