Napisal/a enasm, v četrtek, 10. maj 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Pelinov čaj,
da pozdravi se želodec,
mi usoda skuhala je.
Toliko grenčine sem že popila,
da se mi upira.

Pa vendar moje ustne,
suhe in razpokane,
ki poljuba si žele.
Strašna žeja,
žeja po ljubezni!
Osamljenost večera,
praznina jutra,
bolečina dneva.

A usoda,
strašna, kruta,
spet pelinov čaj mi kuha.
Dovolj je grenčine
dovolj bolečine...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 12-05-2007 19:05, 1. Čaj Ja, skuhati si zvarek in potem pozabiti, ce pa usoda kuha caj, namesa mesanico, ki jo ne poznamo in nam prijazno ponudi zvarek in okusimo le grenkobo in bolecino. K sreci znamo tudi mi skuhati caj in ji ga ponuditi in takrat recemo, bodi dovolj...zato kuhajmo si caj sami, ce je le mogoce....    lp, ajda    Objavil/a enasm, v 13-05-2007 22:14, 2. Ajda Hvala za besede tvoje. Prevladujoč okus, ki ostale zakrije, popije, ostaja. Da bi ga kuhali sami, hmmm pa misliš, da bi znali?  LP