Napisal/a Bolečina, v petek, 11. maj 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vidiš, danes prvič pišem pesem.
Pesem, ki je samo tvoja.
Pesem, ki obljublja ne obstoja
in ne išče si tolažbe v laži.
Moj obup ni tvoja bolečina.
Moje solze niso strup za tvoje rane.
Ne, res niso strup - 

te solze so zdravilo.
So vse tisto, kar si hotel,
rabil in si trudil se iskati.
A jaz, misleč, kako bom sama vse,
kar sem želela,
izpustila sem zlato iz rok.
To zlato - naj še tako se je svetilo -
to zlato ponarejeno je polnilo mojo dušo.
Nisi Človek danes.
Danes si Žival.
Pa vendar vem, da kmalu boš spoznal,
da moja moč nad tvojo je velika.
Razčlovečenje je delo moje roke.
In obup ni isti,
kot če bi zapustil mene;
ta obup je tisti,
ki prizna, da tvoja je podoba,
ki zaradi moje vene.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)