| Napisal/a Bolečina, v petek, 11. maj 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Jaz sem bila ti.
Moje sanje, moje upanje.
Majhne ciprese na obrežju oceana.
Burja, ki odnaša strehe.
In mojo bolečino.
Upanje, da sem še živa,
ne obstaja več!
Jaz sem ti. In naju ni.
Tišina. Tako težko je
razložiti ta občutek,
ki rjovi kot bik v meni.
Črn, z rdečimi očmi.
Kriči: "Jaz sem ti."
In smrt je prišla odeta v zlato ogrinjalo.
Z menoj so pokopali tisto upanje,
ki naj bi umrlo zadnje.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
