Napisal/a Shaolin, v sobota, 12. maj 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Skoz polpriprte polkne krade mrak,
ko s sivimi rokami vame sega
poslednje žarke včerajšnjega dne,
dokler ne ostanem skorajda brez vsega.
Ujete v naročju toplih rok
le sanje v jutru skrbno še varujem.
Otroke, ki jih ni poklical bog
oblačim, hranim, božam in pestujem.
Ko mrak skopni in se razleze dan,
skrbno poskrijem v varna jih zavetja.
Ne čuvam jih vse dolge dni zaman,
v njih spe jeseni, zime, vigredi, poletja.
Kot nektar so, ki z njim sebe hranim.
Použivam vase, kadar ne zdani se,
pred časom, ki najeda me, se branim,
a ujet sem sam v lastne le kulise.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|