Napisal/a Shaolin, v sobota, 12. maj 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Nihče ji ne piše in rož ne podarja.
Vse dneve, vsa jutra in dolge noči
sedi tam ob oknu in jutranja zarja
jo najde bedečo, ko v prazno strmi.
V očeh, nekoč polnih otroške topline
trpka brezčutnost dom si zdaj spleta
V srcu, kjer klila pomlad je, so zime,
zime brez konca in ukradena leta.
Gledam v mislih te modre oči...
Še so prelepe, sanje v njih stkane.
Nekaj pa manjka v njih, nečesa ni...
Tistega ni, kar življenje ti vzame
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|