Napisal/a VILINČEK, v sobota, 12. maj 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Bila je metulj,
le tvoj modri metulj,
ko v očeh je bleščala
ljubezni sinjino.
Kot, da cvetove spominčic
bi nanjo posul,
se z nebesi je zlila
v čarobno modrino.
In zdaj je nebo,
tvoje modro nebo,
dih toplih misli
dviguje svetla ji krila.
V jutranjem soncu
bo zate žarelo oko,
da z mehkobo bi žarkov
te nežno ovila.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|