| Napisal/a Bolečina, v sobota, 12. maj 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
So zidovi, piramide,
pesmi v steno vklesane.
So mostovi, spomeniki
in le čas naj liže rane.
In preteklost je za nami,
ne želi si biti več.
Moje misli so edine,
ki postajajo odveč.
Nocoj ne upam in ne molim,
nocoj ni zame srečnih dni;
ti le upaj, ti le vztrajaj,
če srce ti dovoli.
Jaz sem stara, čeprav mlada,
ne želim si še umret';
jaz umira, duša hira,
moja moč ni več tvoj svet.
Danes sama, jutri svoja,
ne bojim se več oči,
ki me gledajo z rdečim
in odnašajo luči.
Dragi moj - poglej in vidi,
te oči so slepe zdaj,
le te tvoje, skrite solze
naj ne pridejo nazaj.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
