| Napisal/a Milagros, v sobota, 12. maj 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Njegov globok pogled
v njegovih očeh,
ki vrta vame...
Njegov nasmeh
- podarjen,
le zame...
Čustva, ki sem jih tolikokrat potlačila,
zopet so na plano planila...
Zopet sanjam njegov poljub,
poln meni sladkih obljub...
Trudim vročico v sebi zatreti,
a bi bilo lažje umreti!
Hlad navzven,
v meni igra divji refren...
Igra tisti poljub poln strasti,
strasti - ki me ne zapusti...
Zato zdaj kličem v noč
njegovo ime -
trpim nemoč,
ker ne ve!
Ker vedeti ne sme,
ker ne bo moj,
ne juri, ne nocoj...
In njegovo ime -
vzgano v moje srce,
njegovo ime -
zame je vse!
In vsak bežen dotik,
v meni povzroči tektonski premik...
Njegov pogled,
v meni stopi ves led...
Naslednji trenutek,
pa zopet sovražim,
ni le občutek...
Njegovo pojavo preziram,
njegovo dušo mrzim,
trenutke meni v prid taktiram,
Ker si vsemu navkljub - njega želim!
Njegov poljub...
Ko bi le...
Lahko zaspala ob njem!
Ko bi že...
A moj ne bo - to vem!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
