Napisal/a Shaolin, v nedelja, 13. maj 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Čakam jutro. Noč je še.
Midva in sled večera.
Zamrl zdavnaj je šepet
ljubečega nemira.

Ti mirna spiš in le slap las
pokriva mehko kožo.
Tančica svile ovija pas,
kot pentlja ovija rožo.

Strmim v telo, vonj meni znan,
lasje, oči in roke...
Spet tukaj si, a spet zaman,
ko objamem te čez boke.

Iz sna kot vila zadrhtiš,
napol oči odpiraš.
Levico mehko podložiš
z desnico se opiraš.

Rad bi v objem te uklesal ,
- kipar, ki kleše skalo - .
A objem umeten bi postal
in časa je premalo.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)