Napisal/a Shaolin, v petek, 18. maj 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
V krivulje in špilje in brezna možgan,
kjer se rojevajo sanje,
vrtam kot s svedrom, a vselej zaman,
da bi razrešil spoznanje.
Kam sem namenjen, kje je moj cilj?
Smrti številne, rojstev vse manj.
Dolge kolone ljudi brez števil...
misli bolestne krhkih spoznanj.
Tam v meglicah X galaksije,
tam je morda pravi moj dom.
Sonce zeleno je zvezda, ki sije,
tam se razblini sleherni dvom.
Da mi doseči je daljne meglice,
ujeti trenutke svetlobnih let,
najti dokončna spoznanja resnice
in tamkaj ostati, četudi poet.
Misli pobožne pospremim na pot
v mraku večernem, ko sonce zahaja.
V hipu dosežejo zvezdnati svod
in krhke dotaknejo se roba raja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|