| Napisal/a Nežika, v nedelja, 20. maj 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Stojim na postaji
zraven še gruča ljudi
vsi čakamo bus
takrat z dežnikom pojaviš se ti
lasje malo daljši,
sanjave oči,
jamica v bradi,
pod nosom, brki pristriženi.
Stopiš navzkriž
z pogledom me topiš
čutim, kako mi segaš v lase
na bluzi, odpel si mi gumbe že vse
rdečica oblije moj obraz
saj to sploh nisem jaz.
Za dežnik obraz sem skrila
zakaj...saj nisem nič storila
o le kje je bus?
Takrat pripeljeta dva
na enega greš ti
na drugem, jaz sem bila
poiščem kje si?
Moji rdečici navkljub
poslal si še poljub
posijalo je sonce...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (8) 
|
|
Mhm, tako nekako je, ko ti neznanci dvignejo temperaturo hehe. 
Sem se spomnila, kako je to včasih bilo.... čas srednje šole, je tak dogodek, kar velikokrat prinesel 
res je bilo fajn. Pa saj je sedaj tudi, a emšo je prinesel svoje. 
