Napisal/a drejch, v ponedeljek, 21. maj 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Jutro se prebuja,
nad otokom se nebo obarva rdeče,
sliši zgodnje se prebujanje narave,
na obzorju dviga sonce se žareče.

Kar naenkrat se zazdi mi,
kot da oblaki krvavijo
in na nebu prve price,
kot da pred krvjo bežijo.

Bi bežala tudi jaz, pomislim,
čeprav ne vem pred čim in kam,
vem asmo, da se počutim,
kot da moram čim dlje stran.

Vem, da so usodne b'le napake moje
in mi žal je za vsako izmed njih.
Da bi mi oprostil dala bi karkoli ,
četudi to bi bil moj zadnji dih.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)