Napisal/a VILINČEK, v petek, 25. maj 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Ko zaslišiš v sebi glas,
zate ne obstaja čas;
je trenutek brez besed...
kakor da zavel bi klas,
pod vetrovi nežnih strun,

 ki objemajo čez pas,
krhke bilke širnih polj,
s svilo vpetih dolgih las...
da lahko bi noč in dan,
dvigoval jih na parnas,
kjer se pesem ne konča...
saj odvrgel si kiras.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)