| Napisal/a drejch, v sreda, 30. maj 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Sedim pred kaminom,
zunaj nevihta.
gradovi v ognju na eni strani,
na drugi strele parajo nebo.
Praznina ob meni.
Praznina v meni.
črna luknja,
ki vase vleče veselje.
Prazen izraz na obrazu,
solze pacajo sliko.
Namesto plamenov le še
spacana paleta rumene,
rdeče in črne barve.
Nič več ni gradov v ognju,
le še razbite, razpacane sajne
so mi še ostale.
Nič več ne slišim grmenja nevihte,
le še ihtenje in zvok solz,
ki tečejo po licih -
da, slišim solze...
Slišim jih
s srcem
slišim bolečino.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
