Napisal/a macek muri, v petek, 01. jun. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Mald sem še,
za odhod iz sveta,
a kaj mi pomagajo besede,
ko neozdravljiva bolezen,
napadla me je.

Ne vem kdaj,
niti ne vem kako,
prišla je v moje telo,
niti ne vem zakaj,
a bog je tako hotel.

Pa ostale so moje pesmi,
preberite jih,
še veliko jih je v meni
neizpovedanih,
ki nikoli ne bodo prebrane,
le v meni bodo ostale.

Naj ta pesem zadoni,
v deželi moji tej,
vse do Triglava,
pa do morja našega.

Naj krasi mi grob
pod lipo osamljeno,
Pod nebom nepreštetih zvezd
z luno polno
ob kateri moja duša
hodila bo.

Pa nikar ne žalujte za menoj,
so pesmi moje žive z vami,
ki živele bodo nešteto dni.

Da to se jaz
vaš maČek mURi
rojen 17.4.19XX
na svetu poslanstvo končal
xx.yy.QQQQ LETA.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)