| Napisal/a macek muri, v petek, 01. jun. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Mald sem še,
za odhod iz sveta,
a kaj mi pomagajo besede,
ko neozdravljiva bolezen,
napadla me je.
Ne vem kdaj,
niti ne vem kako,
prišla je v moje telo,
niti ne vem zakaj,
a bog je tako hotel.
Pa ostale so moje pesmi,
preberite jih,
še veliko jih je v meni
neizpovedanih,
ki nikoli ne bodo prebrane,
le v meni bodo ostale.
Naj ta pesem zadoni,
v deželi moji tej,
vse do Triglava,
pa do morja našega.
Naj krasi mi grob
pod lipo osamljeno,
Pod nebom nepreštetih zvezd
z luno polno
ob kateri moja duša
hodila bo.
Pa nikar ne žalujte za menoj,
so pesmi moje žive z vami,
ki živele bodo nešteto dni.
Da to se jaz
vaš maČek mURi
rojen 17.4.19XX
na svetu poslanstvo končal
xx.yy.QQQQ LETA.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
