Napisal/a m.p., v sobota, 02. jun. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

žarek odbije se z ustnic njegovih
toča razprši se na delcev sto
vihar pojenja preden začne se
jaz pa ljubim ga močno.

usoda hotela je trnje vzgojiti
hotela je naju dva ločiti
mar ni bilo ji za srečo, ljubezen
mar ni bilo ji za življenji dve.

valovi prenehali so valovati
žito se nehalo je soncu smejati
ptice se v krošnje skrile so vse
saj on izdihnil je svoje srce.

življenje zdaj več nima pomena
nima iskrice, hrepenenja
prazno je, žalostno in trpeče
saj on za vedno je vzel slovo...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)