Pomlad Pomlad, ta čudoviti letni čas, ki sok življenja žene v drobno seme, v korenine trav, v hrast mogočni in ljudi.
Takrat pokažejo se spone, semenu luska, ki vso zimo ščiti pred propadom, v koreninah zemlja, ki jo ščiti pred pozebo, v hrastu teža lastne gmote, ljubeči starši spona v mlademu dekletu in spona je družina v zaljubljenem očetu. Žal je tako. Pomlad ta čudoviti čas, ko kar naenkrat vse se preobrne, začne motiti te kar ti bilo je drago, vprašanj nebroj, ko iščeš svojo pot naprej in ko ne veš, ne kaj je prav, ne kaj narobe, v celoti spremeni se ti pogled na svet, al sanje so al kje resničnost, začutiš proti tebi ves je svet. Pa ni tako podirati ne smeš, kar je lepo v tebi, saj človek eno le ima pomlad, poletje eno le in eno le jesen, le zim je več v življenju našem, ko ti srce oklepa ščit leden. Naj torej sreča v srca se naseli, bodimo srečni in veseli, kar nam ponuja ta pomlad, v prihodnji več ne bo in nikdar več ker čas gre nezadržno svojo pot kot vlak drveč. Komentiraj pesem na forumu. (1 komentarjev) |