Napisal/a VILINČEK, v četrtek, 07. jun. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Še enkrat... bo svet objela;
mehko s krili te ovila,
delček sreče ti pustila,
da bi vanjo te odela.
Vsak jo v svojem srcu nosi.
Le v globine njene sezi,
v naročje toplo lezi...
Ko te boža... nič ne prosi;
naj iskrive žarke trosi...
Njih svetloba te bo grela.
Kakor zarja zardela,
stopala bo k tebi bosa...
In ko pade prva rosa,
še enkrat... bo svet objela.
Še enkrat... Ne! Ne bo ji žal!
Je trenutek, ki ne mine...
Kot da sij iz bisernine,
bi v duši tvoji plapolal...
V očeh se plamen bo prižgal.
Lesketala kakor svila,
se bo pot, ki zvezdam pelje;
da izpolnijo se želje...
Kot bi pesem nežna mila,
mehko s krili te ovila;
Ki jo pojejo kerubi...
Naj drhtenje te preplavi;
vse občutke spet naplavi,
kar jih nosijo poljubi...
Tam nebo se s soncem ljubi.
Drug v drugega bo zlila
duši... v viharjih plesa,
ki dvigujejo telesa...
da bi njih neznana sila,
delček sreče ti pustila.
Delček sreče, ki jo skrivaš
v sebi... že od veke vekov;
v odmevu sladkih jekov...
Vsakič novi svet odkrivaš.
Daješ, čutiš... veš, da bivaš.
In če enkrat bo ovela,
če jo čas - življenje vzame...
Prisluhni. Morda se vname?
Tam, kjer se je pesem pela,
da bi vanjo te odela...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|