Napisal/a VILINČEK, v četrtek, 07. jun. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

 Še enkrat... bo svet objela;
mehko s krili te ovila,
delček sreče ti pustila,
da bi vanjo te odela.

Vsak jo v svojem srcu nosi.
Le v globine njene sezi,
v naročje toplo lezi...
Ko te boža... nič ne prosi;
naj iskrive žarke trosi...

Njih svetloba te bo grela.
Kakor zarja zardela,
stopala bo k tebi bosa...
In ko pade prva rosa,
še enkrat... bo svet objela.

Še enkrat... Ne! Ne bo ji žal!
Je trenutek, ki ne mine...
Kot da sij iz bisernine,
bi v duši tvoji plapolal...
V očeh se plamen bo prižgal.

Lesketala kakor svila,
se bo pot, ki zvezdam pelje;
da izpolnijo se želje...
Kot bi pesem nežna mila,
mehko s krili te ovila;

Ki jo pojejo kerubi...
Naj drhtenje te preplavi;
vse občutke spet naplavi,
kar jih nosijo poljubi...
Tam nebo se s soncem ljubi.

Drug v drugega bo zlila
duši... v viharjih plesa,
ki dvigujejo telesa...
da bi njih neznana sila,
delček sreče ti pustila.

Delček sreče, ki jo skrivaš
v sebi... že od veke vekov;
v odmevu sladkih jekov...
Vsakič novi svet odkrivaš.
Daješ, čutiš... veš, da bivaš.

In če enkrat bo ovela,
če jo čas - življenje vzame...
Prisluhni. Morda se vname?
Tam, kjer se je pesem pela,
da bi vanjo te odela...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)