Napisal/a aleya, v četrtek, 07. jun. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

V nežnem vetrcu nebo se odpira,
v tihi noči lovè sence se nemira.
Dež opral je sive ceste,
a le zakaj črne misli mi še vedno dušo jeste?

Krivda prekrila razjasnjeno je nebo,
bolečina preplavila moje je telo.
Kdo si ti, ki me razžiraš?
Kdo si ti, ki me odpiraš?

Odprta vrata so nemira,
sive ceste brez vsakršnega tira.
Nebo uči telo svobode,
razžrto, obupu odprto srce je moje.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)