Bla bla bla...

Stopajoči počasni koraki,
žvenket in pazlivi pogled,
rdeča oprema z puhom odeta,
dolga siva brada,
dedec stari full postava.

Črni zlatnik v njegovih očeh,
skriva v uhah mrkevco,med,
obup pa na cesti najde povsod,
voda za grlo mu teče v grob,
išče rešetko prepredene sanje,
čudn je svet,popolno je stanje...

 Odhaja po cesti pa gledam za njim,
v roki ma čike iz njih se kadi,
vendar ne kadi se z tobaka vračilo,
kadi se z glave bo vsak čas  odšel,
in izginja v daljavi v smehu dobrote,
pošilja pogled poslednji nazaj,
ve da nikoli ne vrne pot ga v ta kraj.

 *Roberto*

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)