premalo bilo je takih trenutkov,
kot, da mi jih je poklonila "vila,"
prevečkrat si dvignil roko nad mano.
Izgubil si me v oštariji,
jaz pa jokala za mamo.
Kako sem domov prišla?
še danes mi je neznano.
Pretepal si mamo,
pretepal si mene,
alkohol si imel za omamo,
jaz pa jokala sem,
ker ponovno si dvignil roko nad mano.

Kje si bratec... pogrešam te,
mama joče... a nič ne reče,
kako naj razumem ?
Premajhna sem še,
a dovolj, da pogrešam te.

Bratec moj... v strahu živiva,
v strahu zaspiva,
kdaj bo huda ura prišla,
nenehno beživa,
ker se očeta bojiva,
prevečkrat je dvignil roko nad mano.

Kje bom dom imela... kje bom spala,
sem prevečkrat se vprašala.
Leta hitijo,
a se nič ne spremenijo,
zakaj se ne strezne,
zakaj se ne zresne
premajhna, da bi mu dopovedala,
spomni ga mama,
da sem ga rada imela.