Skupaj v sobi sva sedela,
drug drug'mu zrla sva v oči.
Da prespala ne bova te noči,
vedela sva oba – jaz in Mihela.

O Mihela dolgo sva se poznala,
dolgo sem se s tabo družil.
Nikoli nisem tol'ko sreče užil,
dokler mi nisi prvega poljuba dala.

Zdaj minila je nesrečna noč,
poznava se še le po pismih.
Zakaj le človek nima moč,

da po vseh se zbere dimih,
ki izginjajo v noč?
Izgubil Mihela sem te v jaslih…

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---