Črni nad menoj oblaki bde
že od usode moje rojstva.
Spomin mi, željan spokojstva
v temni noči z nespečnostjo kale.

Ni žlahtne rož'ce in ni sonca,
ki usodo črno mojo prepodi,
le-ta se z roso jutranjo zbudi
in ni v večnost njen'ga konca.

A lej ta žarek, up bedeč,
je morda ljub'ce to ročica?
Kot dotika nežnega želeč,

visoko kot svobodna ptica,
kliče me v objem hoteč.
Se zavedaš pesnik te ljubezni klica?

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---